Page 101 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2

CIKEL SLOVENSKEGA FILMA

kar nekako pozabila, da smo bili nekoč tudi sami neposredno, v prvi osebi, pač pa posthumno,
narod razseljencev. Verbiču se je tako z njegovim preko anekdot oseb, ki so imele z dotično
delom posrečilo že skoraj demonizirani, osebo skozi njeno življenje bolj ali manj pristne
močno abstrahirani podobi begunca v javnem odnose. Ivanišin si ni po naključju pridobil
družbenem diskurzu znova nadeti človeški naziv najbolj prodornega, a tudi senzibilnega in
obraz. V filmu namreč sledimo sedmim (ali človeško toplega domačega cineasta. Preko na
osmim) osebnim zgodbam posameznikov, ki so videz tako preprostih, skromnih del, kakršno
se predvsem v času 70-ih let odločali za študij je tudi Oroslan (ali pa pred njim Vsaka dobra
v tujini ter v novem okolju kmalu stkali številne zgodba je ljubezenska zgodba, Playing Men,
vezi. Pomemben vidik filma je tudi osvežitev Karpopotnik …), nam Ivanišin razkriva pomen
spomina na gibanje neuvrščenih, človeško pozabljenih veščin, obredov, prostorov ali ljudi.
alternativo takratni blokovski razdelitvi sveta, Tokrat se je namenil spomenik postaviti ljudski
v katerem je nadvse dejavno delovala tudi oralni tradiciji, pripovedovanju življenja skozi
takratna skupna država, Jugoslavija. Večer, na zgodbe, ki od Homerja dalje velja za eno ključnih
katerem bomo predstavili vznemirljivo, toplo pripovednih oblik. Še enkrat naj poudarim: naj
človeško in še vedno nadvse aktualno Verbičevo vas na prvi pogled skromni videz Oroslana ne
delo, smo zaokrožili s kratkim filmom Blaža zavede – opraviti imamo z enim najbolj globokih,
Kutina, tistega domačega filmskega ustvarjalca, tehtnih in spoštljivih vpogledov v življenje na
ki je v zadnjem letu kot avtor scenarija za film Slovenskem (lahko bi bilo tudi kjerkoli drugod)
Lara (ki je na programu v okviru Filmskega tedna podeželju!
Evrope) navdušil občinstvo na številnih festivalih.
Ogledali si bomo njegovo delo Poslednji Po produkcijski obliki klasičnega celovečerca,
dan Rudolfa Nietzscheja, ki se na duhovit in ki ga je v letošnjem izboru zastopal Ivanišinov
domiseln način poigra z vprašanji identitete ter Oroslan, nam preostane še zadnje delo izbora
kritično spregovori o naših predsodkih. in hkrati znova drugačna produkcijska forma.
Pretresljiv Dnevnik Diane Budisavljević je ena
S predsodki se podobno, čeprav morda za izmed vse uspešnejših in prodornejših domačih
spoznanje manj domiselno in poglobljeno, poigra manjšinskih koprodukcij. Avtorica filma je Dana
tudi priznani domači dokumentarist Siniša Budisavljević, ki pa z osebo iz naslova ni v nobeni
Gačić. V z vesno za najboljši dokumentarni film sorodstveni vezi. Kot je morala večkrat poudariti,
nagrajenem celovečernem dokumentarcu Hči sta jo pritegnila predvsem izjemen pogum
Camorre nam namreč razkriva človeško plat in neizmerno ljubeče srce te danes po krivici
zgodbe poklicne morilke, ki je delala za zloglasno povsem spregledane in pozabljene osebe. Diana
italijansko Camorro. Gačić kamero »prižge« v Budisavljević je bila za časa II. svetovne vojne
trenutku, ko Cristina Pinto zapusti zapor po poročena z uglednim zagrebškim zdravnikom,
prestani 24-letni zaporni kazni. Avtor učinkovito ki pa ni bil prave vere in nacionalnosti – tako
prikaže, kako je v zaporu pustila vse, zunaj, v kot številni drugi (Židje, pravoslavci, muslimani,
svobodnem svetu, pa ni imela ničesar in nikogar, Slovenci …). Zaradi tega se je celotna družina
h komur bi se vrnila. Film je zato zgodba o njenem znašla v nemilosti, kar pa pogumni Diani ni
ponovnem vzpostavljanju sveta, v katerem bo preprečilo, da bi nase – osupljivo iskreno in
živela, in tkanju osebnih stikov s tistimi, ki so predano – prevzela odgovornost za reševanje
vsaj formalno njeni najbližji (v prvi vrsti hči, s otrok, ki so ostali brez staršev, otrok, ki bi jih
katero pa že pred odhodom v zapor ni imela prav zaradi porekla ali verske pripadnosti staršev
pristnega odnosa). skoraj zagotovo čakala smrt. Čudovit preplet
igranih prizorov, pogovorov s preživelimi in
Ob snovanju tega zapisa se mi je porodila misel, klasično dokumentarističnih posnetkov se
da je naslednji film, ki vam ga predstavljamo, prelevi v fascinantni amalgam, ki premore
pravzaprav na glavo obrnjen koncept prvega. takšno silovitost, kakršne na filmskem platnu že
Če smo namreč v Gačićevem filmu sledili dolgo niste videli.
vzpostavljanju življenja neke osebe in tkanju
pristnih odnosov z ljudmi, pa nam čudovit
celovečerec Matjaža Ivanišina z naslovom Denis Valič
Oroslan življenjsko zgodbo nekega posameznika
pripoveduje na diametralno nasproten način: ne
101