Page 107 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2

CIKEL SLOVENSKEGA FILMA

Zgodba »[Film], odet v črno-belo paleto in estetsko
Leto 1941. Diana Budisavljević, žena izčiščene prizore, ustvarja posebno vzdušje
uglednega zagrebškega zdravnika, izve, pritajenosti, napetosti, tragičnosti in rahle
da ustaška vojska pravoslavne ženske in distance, dobrodošle pri obravnavanju še
otroke zapira v taborišča, kjer umirajo od vedno s čustvi nabitih spominov na drugo
lakote in bolezni. Z nekaj prijatelji v svojem svetovno vojno. Filmski ljubitelji iz držav
stanovanju organizira tvegano kampanjo, s nekdanje Jugoslavije, siti populističnih
katero reši gotove smrti več kot deset tisoč delitev po veri, nacionalnosti in zgodovinskih
otrok. Gre za eno največjih humanitarnih zaslugah, so zato razumljivo odprtih rok
zgodb druge svetovne vojne, a Dianino ime je sprejeli zgodbo, ki govori prav o preseganju
zaradi njenega avstrijskega porekla za dolga teh delitev, in kot pravi avtorica, daje upanje
leta izbrisano iz zgodovine. Zanjo niso nikoli in spodbuja zdrav razum v času, ko vedno bolj
slišali niti otroci, ki jim je rešila življenje. Film izginjata.«
preplete igrani del, spomine preživelih ter Žiga Brdnik, Večer
arhivske posnetke iz taborišča.

Izjava avtorice
Komentar »Ne vem, kako je v Sloveniji, na Hrvaškem
»To je film o Hrvaški leta 1942, pa tudi o je revizionizem zelo močan. Družba je
Hrvaški leta 2019. Film, ki ne obtožuje, razdeljena na ustaše in partizane. /.../ Mislim,
ampak priča. Film, ki ne pripoveduje, temveč da je vrednost tega filma, da stvari spet
dokumentira. Če bi mu spodaj podpisani postavi na svoj prostor s humanitarno zgodbo
gledalec moral poiskati sorodnika, bi bil to o Diani Budisavljević, ki ni politično pripadala
Valček z Baširjem. /…/ Oba filma se izogibata nikomur, ne ustašem ne komunistom. Z njeno
fikcionalizaciji /…/, saj govorita o zločinih, s zgodbo, reševanjem otrok iz taborišča NDH,
katerimi se obe družbi – izraelska in hrvaška se stvari uredijo. Mislim, da po tem filmu nihče
– nista pripravljeni soočiti.« več ne more reči, da niso obstajala taborišča
Miljenko Jergović, Jutarnji list in rasni zakoni. In niti tega, da so se komunisti
po vojni res vedli kot zmagovalci oziroma da
niso dovolili zaslug za to nikomur drugemu.«
Dana Budisavljević, režiserka in soscenaristka

107