Page 82 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2
P. 82
FILMSKO GLEDALIŠČE
požrešni, antisocialni, hipnotični emocionalni »Anarhična, svobodna in nalezljivo energična
stampedo, /…/ ga hoče nazaj, pa naj stane, kar značajska študija, za katero se zdi, da se je
hoče. In res, uporabi vsa sredstva – seks, ples, rodila iz trojčka med Amélie, Oldboyem in
reggaeton, punk, obsedenost, kaos, kriminal, Gasparjem Noéjem, preden se je razvila v silo
blaznost, teror, ogenj in potresno osvajalsko narave čisto svoje vrste. Larraínova Ema ne
matematiko iz Pasolinijeve Teoreme. pleše vedno na prepoznaven ritem, a vsakdo,
Ema, ki eksorcistično izživlja materinsko ki se bo pripravljen uglasiti na njeno valovno
posesivnost, starševski narcizem in lezbično dolžino, bo nagrajen z enim najbolj dinamičnih
ekstazo, je Gastonova kreacija, toda samega in razburljivih filmov leta. Kar pa ne pomeni,
Gastona, neplodnega moškega, je presegla. da te film /…/ ne zagrabi že čisto na začetku,
In zdi se, da je skušal čilski auteur Pablo le na prstih te drži za nekaj trenutkov, preden
Larrain ustvariti žensko, ki bo presegla tudi ugotoviš njegove korake – in nikoli ti ne pusti
sam film (metafilm, če hočete), pač žensko, ki prevzeti vodstva.«
bo tako dvoumna in tako nenavadna in tako David Ehrlich, IndieWire
fluidna in tako protislovna in tako neopisljiva
in tako enigmatična in tako unikatna in Izjava avtorja
tako opolnomočena in tako irealna in tako
eksperimentalna in tako disruptivna, da jo bo »Ema je portret današnjega časa. Liki, ki
težko ali pa že kar nemogoče objektivirati. jih lahko opazujemo v filmu, rojeni v tem
Kot da film že od nekdaj ne fantazira prav o stoletju ali konec prejšnjega, sodijo v
takšni ženski.« generacijo, ki pleše brez vsakršnega sramu. S
svojimi telesi in z glasbo se izražajo povsem
Marcel Štefančič, jr., Mladina drugače kot moji vrstniki. To je prvi film, ki
sem ga postavil v sodobni Čile in v katerem
»/…/ izdelek z močnim avtorskim podpisom, govorim o generaciji, ki ni moja. /…/ Ema je
estetsko dovršen in svojstven, vizualno in paradigma: je lik likov. Hči, mati, sestra, žena,
čutno bogat, marsikdaj vsebinsko in estetsko ljubimka in vodja. Zelo je močna in predstavlja
drzen, teatralen in nazadnje celostno osupljivo, lepo vrsto ženstvenosti. Poganja jo
prepričljiv. /…/ [Scenarij] odpira prostor nepopustljiv individualizem, saj dobro ve, česa
duhovitosti in nepričakovanim preobratom, si želi, in je za začrtanje svoje usode sposobna
kombinacija vsega pa je ekstatično filmsko zapeljati ljudi okoli sebe. Želi biti mati in imeti
popotovanje, ki ga nadvse priporočamo v družino; morda je tisto, kaj jo najbolj vodi in
ogled.« motivira, ljubezen.«
iz utemeljitve nagrade Art kino mreže Pablo Larraín, režiser in soscenarist
Slovenije, Liffe
82

