Page 82 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2
P. 82

FILMSKO  GLEDALIŠČE























      požrešni, antisocialni, hipnotični emocionalni   »Anarhična, svobodna in nalezljivo energična
      stampedo, /…/ ga hoče nazaj, pa naj stane, kar   značajska  študija,  za  katero  se  zdi,  da  se  je
      hoče. In res, uporabi vsa sredstva – seks, ples,   rodila  iz  trojčka  med  Amélie,  Oldboyem  in
      reggaeton, punk, obsedenost, kaos, kriminal,   Gasparjem Noéjem, preden se je razvila v silo
      blaznost, teror, ogenj in potresno osvajalsko   narave čisto svoje vrste. Larraínova Ema ne
      matematiko   iz   Pasolinijeve   Teoreme.   pleše vedno na prepoznaven ritem, a vsakdo,
      Ema,  ki  eksorcistično  izživlja  materinsko   ki se bo pripravljen uglasiti na njeno valovno
      posesivnost, starševski narcizem in lezbično   dolžino, bo nagrajen z enim najbolj dinamičnih
      ekstazo, je Gastonova kreacija, toda samega   in razburljivih filmov leta. Kar pa ne pomeni,
      Gastona,  neplodnega  moškega,  je  presegla.   da te film /…/ ne zagrabi že čisto na začetku,
      In  zdi  se,  da  je  skušal  čilski  auteur  Pablo   le na prstih te drži za nekaj trenutkov, preden
      Larrain  ustvariti  žensko,  ki  bo  presegla  tudi   ugotoviš njegove korake – in nikoli ti ne pusti
      sam film (metafilm, če hočete), pač žensko, ki   prevzeti vodstva.«
      bo tako dvoumna in tako nenavadna in tako   David Ehrlich, IndieWire
      fluidna in tako protislovna in tako neopisljiva
      in  tako  enigmatična  in  tako  unikatna  in   Izjava avtorja
      tako  opolnomočena  in  tako  irealna  in  tako
      eksperimentalna in tako disruptivna, da jo bo   »Ema  je  portret  današnjega  časa.  Liki,  ki
      težko  ali  pa  že  kar  nemogoče  objektivirati.   jih  lahko  opazujemo  v  filmu,  rojeni  v  tem
      Kot da film že od nekdaj ne fantazira prav o   stoletju  ali  konec  prejšnjega,  sodijo  v
      takšni ženski.«                       generacijo, ki pleše brez vsakršnega sramu. S
                                            svojimi telesi in z glasbo se izražajo povsem
      Marcel Štefančič, jr., Mladina        drugače  kot  moji  vrstniki.  To  je  prvi  film,  ki
                                            sem ga postavil v sodobni Čile in v katerem
      »/…/  izdelek  z  močnim  avtorskim  podpisom,   govorim  o  generaciji,  ki  ni  moja.  /…/  Ema  je
      estetsko  dovršen  in  svojstven,  vizualno  in   paradigma: je lik likov. Hči, mati, sestra, žena,
      čutno bogat, marsikdaj vsebinsko in estetsko   ljubimka in vodja. Zelo je močna in predstavlja
      drzen,  teatralen  in  nazadnje  celostno   osupljivo, lepo vrsto ženstvenosti. Poganja jo
      prepričljiv.  /…/  [Scenarij]  odpira  prostor   nepopustljiv individualizem, saj dobro ve, česa
      duhovitosti  in  nepričakovanim  preobratom,   si želi, in je za začrtanje svoje usode sposobna
      kombinacija  vsega  pa  je  ekstatično  filmsko   zapeljati ljudi okoli sebe. Želi biti mati in imeti
      popotovanje,  ki  ga  nadvse  priporočamo  v   družino;  morda  je  tisto,  kaj  jo  najbolj  vodi  in
      ogled.«                               motivira, ljubezen.«
      iz utemeljitve nagrade Art kino mreže   Pablo Larraín, režiser in soscenarist
      Slovenije, Liffe
    82
   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87