Page 27 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2

FILMSKO GLEDALIŠČE

Izjava avtorja Režiser
»Leta 2011 smo izvedeli, da se je vlada Wang Xiaoshuai se je rodil leta 1966 v
odločila za ukinitev politike enega otroka. Šanghaju na Kitajskem. V mladih letih se je
/…/ Ta je negativno zaznamovala številne sprva navduševal na slikarstvom, po prihodu
generacije staršev in otrok, a o tem se v Peking pa se je lotil študija filma. Na
preprosto ni govorilo. Tako me je novica pekinški filmski akademiji je študiral v letniku
pozitivno presenetila in v meni nemudoma z nekaterimi najvidnejšimi predstavniki t. i.
porodila idejo za nov film. /…/ S filmom šeste generacije kitajskih režiserjev (Tian
Zbogom, sin moj, sem hotel spregovoriti o Zhuangzhuang, Zhang Yuan), a slogovno je
njenih posledicah, o bremenu, ki ga je naložila že stopal proti naslednji, digitalni generaciji.
družinam, predvsem staršem. Številne med Mednarodno javnost je nase opozoril že s
njimi je namreč pri vzgoji otrok in skrbi zanje svojima prvima celovečercema, filmoma
vodila le ena misel – kaj če ga doleti kaj Dnevi (Dongchun de rizi, 1993) in Zamrznjen
hudega, celo tisto najhujše? In ker se o tem (Jidu hanleng, 1996). Oba sta nastala mimo
ni smelo javno govoriti, se je teža teh misli uradnih institucij, kot eni prvih resnično
nesluteno stopnjevala. Za celotno družbo neodvisnih produkcij, umeščena pa sta
so bile posledice globoke in dolgoročne. bila v urbano okolje pekinške umetniške
Danes se zgodba ponavlja, le da v središču scene. Tujina ga je kmalu prepoznala kot
niso več otroci, temveč želja po materialnem enega najbolj svežih in izvirnih glasov nove
bogastvu.« generacije kitajskih režiserjev, medtem ko so
Wang Xiaoshuai, režiser in soscenarist ga domače oblasti srdito napadle in mu tako
kot še šesterici njegovih kolegov prepovedale
nadaljnje snemanje. K filmu se je lahko vrnil
šele po nekaj letih “prevzgoje”, ki pa na
njegovem ustvarjanju pustila globoko sled.
Na mednarodno prizorišče se je tako vrnil
šele leta 2001, ko je s filmom Pekinško kolo
(Shiqi sui de dan che) v Berlinu osvojil veliko
nagrado žirije. Od takrat dalje zopet ustvarja
v polnem zagonu in s svojimi deli osvaja
festivalske nagrade: Šanghajske sanje (Quing
hong, 2005) so mu v Cannesu prinesle veliko
nagrado žirije, Verjamemo v ljubezen (Zuo
you, 2008) v Berlinu srebrnega medveda za
scenarij, 11 rož (Wo shiyi, 2011) pa glavno
nagrado v Pusanu. Zbogom, sin moj, je njegov
dvanajsti celovečerni film.

27