Page 22 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2
P. 22
FILMSKO GLEDALIŠČE
življenju Stéphana (Damien Bonnard), policista
s podeželja, ki se je pravkar pridružil ekipi v
kulturno raznoliki pariški četrti Montfermeil.
Če vam je to ime znano, je zato, ker je prav
tam Victor Hugo napisal svoje Nesrečnike –
in dalo bi se argumentirati, da se življenjske
razmere od časov Jeana Valjeana niso zares
izboljšale. /.../ V akcijskem pregonu, ki sledi,
pride do izraza režiserjev občutek za tempo
in dinamiko: dogajanje prekipeva od kinetične
energije in se stopnjuje proti vrhuncu –
grožnji izgredov zaradi policijske brutalnosti.
Na eni strani so maščevalno razpoloženi
štirinajstletniki, do zob opremljeni s
pirotehniko, na drugi naši, vse prej kot angelski
možje zakona. Soočenje se odvije v labirintni,
temačni stolpnici v Montfermeilu, direktor
fotografije Julien Poupard pa v kaotičnem
okolju na pregleden način prikaže vse zasede
in napade na obeh straneh. Njegova kamera
iz roke je vešč vodnik, ne pa tresoč približek
kvaziavtentičnosti. Ly je v tem in nekaterih »Nesrečniki vam bodo vzeli sapo. Prvi
prejšnjih prizorih uporabil mlade naturščike igrani celovečerec Ladja Lyja je aktualen,
iz Montfermeila, kar še pripomore k skoraj žgoč, eksploziven, a tudi izjemno zgoščen,
dokumentarističnemu občutku posameznih zato zahteva, da ga razvozlamo. Prva vrlina
sekvenc v filmu – a kamero je postavil k rami filma je, da je deskriptiven in pedagoški.
policistov. Kadriranje sklepnega prizora pušča Predmestje, kakršno je Montfermeil, je na
odprto vprašanje, ali je v tej novi revoluciji platnu prvič prikazano na takšen način. Film
moč v resnici na strani ljudstva: Nesrečniki ne uprizarja konflikta med mladimi in policisti,
pod črto najbrž niso poziv k uporu proti nasilju pač pa analizira predmestje; organizacijo v
oblasti. So pa razmislek o tem, kako visoka je političnem smislu, ki deluje ne glede na vse.
cena vzdrževanja miru v predmestjih, kjer ima Življenje soseske je odvisno od ravnovesja sil.
policija ogromno moč ravno zaradi nasilnih Tu imamo policijo, ‘župana’ (simulaker župana,
razkolov med različnimi skupnostmi.« ki se ukvarja z dejanskimi posli mesta), vernike
Ana Jurc, MMC RVT SLO ter tiste, ki se lotevajo poslov druge vrste.
Povsem odsoten pa je pravi župan – politična
moč. Film se dogaja poleti, pri petintridesetih
stopinjah (tako kot drugi veliki film o nemirih,
Naredi pravo stvar Spika Leeja), odsotna je
tudi šola in otroci so na cesti. /…/ Upor mladine
prikliče v misli aktualno dogajanje. /…/ Mlade,
kot je Greta Thunberg s svojim ‘How dare
you?’ (‘Kako si drznete?) /…/ in z očmi, kot da
bodo pravkar izstopile iz jamic. Otroci nas
gledajo: Kaj ste naredili? Njihov pogled je tako
odločen, da nas plaši. In prav je, da nas plaši,
saj se sicer nikoli ne bo nič spremenilo.«
Stéphane Delorme, Cahiers du Cinéma
22

