Page 42 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2

FILMSKO GLEDALIŠČE

nemogočo odločitev. Kot eno najsijajnejših Astra (ki prav tako načenja temo starševstva
in najbolj prodornih kandidatk, vključenih v v povezavi z vesoljem) je Proxima veliko bolj
projekt Agencije, jo izberejo v ekipo, ki se bo oprijemljiv, “telesen” in zadržan film; ogromno
podala na enoletno misijo v vesolje. Sarah je pozornosti posveča telesnim naporom in
edina ženska med člani misije Proxima. Če obremenitvam, ki so del vsakodnevnega
želi uresničiti svoje sanje ter hkrati pomesti treninga astronavtov. Eva Green brez
z vsemi predsodki, ki zadevajo njen spol in spogledovanja z melodramo podaja soobstoj
tovrstne vesoljske misije, mora uspešno krhkosti in moči. Melanholično vzdušje na
opraviti zahtevno in obsežno urjenje. A kaj bo zelo jasen način podčrtajo modro-siva barvna
to pomenilo za njen odnos s Stello? Čeprav lestvica in številni bližnji posnetki direktorja
bo v tem obdobju skrb zanjo prevzel Stellin fotografije Georgesa Lechaptoisa.«
oče, ugleden znanstvenik, Sarah še zdaleč ni Ana Jurc, MMC RTV SLO
pomirjena. Se je pravilno odločila? Bi se res
morala odreči vsem poklicnim ambicijam? Ali »Alice Winocour – režiserka filmov Augustine
pa je vendarle možno biti poklicno uspešna in (2012) in Nered (Disordre, 2015) – se skozi
hkrati dobra mama? perspektivo odnosa med materjo in hčerjo
posveti temi ločitve ter pri tem poskuša
Komentar najti odgovor na nekaj zelo konkretnih dilem,
»Winocour, ki se je spomnimo tudi kot specifičnih za ženski spol, dilem, ki se jim
soscenaristke večkrat nagrajenega tovrstna dela do danes še približati niso upala,
Mustanga (2015), v svojem tretjem režijskem kaj šele da bi dejansko zagrizla vanje. Z vidika
projektu prek portreta nekonvencionalnega skoraj obsesivne pozornosti, ki jo namenja
življenja načenja univerzalno temo izzivov razkrivanju in opisovanju vseh, tudi najbolj
sočasnega posvečanja materinstvu in specifičnih podrobnosti in postopkov, ki
poklicnim dosežkom; pri tem se giblje v tvorijo predpripravo na samo izstrelitev, ima
prehodnem območju med refleksijo in veliko skupnega s kritiško hvaljenim delom
aktivizmom. /.../ Damiena Chazella, biografijo astronavta Neila
Proxima postavlja Sarah v stanje Armstronga z naslovom Prvi možje (First
nerazrešljive razklanosti: čeprav je v Men, 2018). A hkrati se pogumno vzpostavi
vsakem prizoru stoodstotno osredotočena, kot edinstveno, povsem samosvoje delo, ki se
predana bodisi znanosti ali pa hčerki, med tovrstnimi projekti kot edino do danes
dvojnosti v jedru svojega življenja ne more nasloni izključno na žensko perspektivo. /.../
preseči. Ponotranjeni kapitalistični ideali Razkošne, dovršeno kadrirane podobe
“uresničevanja sanj” in “predanosti življenjski gledalcu poskušajo pričarati občutek, kakor
strasti” se na protagonistkinih plečih da bi sam bil v maternici. Tako film gledalca
spreminjajo v sizifovsko breme. A Wincour nagovarja na različnih ravneh in mu poskuša
kljub temu jasno poudari, da trpljenje ni samo predstaviti, kakšna skoraj nadčloveška moč
sebi namen. Cilj je vreden truda. Psihična in je potrebna, da mati pretrga popkovino s
telesna kalvarija bosta Sarah spremenili v svojim otrokom. Čeprav se Proxima zelo
zvezdo – tako v prenesenem pomenu (njeno jasno usmeri na zelo konkretno in specifično
podobo v trgovini prodajajo na magnetkih) področje osvajanja vesolja, pa njeno sporočilo
kot v dobesednem (čisto na koncu smo seže daleč preko meja, ki jih postavi s svojo
priča njeni izstrelitvi v nebo). Scenarij, ki ne zgodbo.«
pristaja na črno-belo dihotomijo karierne Katherine McLaughlin, Sight & Sound
ženske/matere, v nobenem trenutku ne
izgubi podtona upanja in visokoleteče ideje
poslanstva (v tem duhu se da razumeti sklepni
prizor črede divjih konjev), pa čeprav imajo
“sanje” neredko grenak priokus. V primerjavi
z Nolanovim Medzvezdjem in Grayjevim Ad

42