Page 46 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2
P. 46
FILMSKO GLEDALIŠČE
Komentar
»13-letnega Ahmeda spoznamo tako
kot večino protagonistov filmov bratov
Dardenne, in medias res, kot bi ga zmotili
sredi vsakodnevne rutine. Po eni plati je
tipično mulast in molčeč najstnik, ki pa se v
šoli zaplete v ne čisto tipičen konflikt: svojo
učiteljico razburi, ker se z njo “kot dober
musliman” kar naenkrat noče več rokovati.
Ahmedova mama tovrstne spremembe
opaža že dalj časa – fant, ki so ga včasih
zanimale videoigre, se zdaj samo še zapira
v svojo sobo in moli. Odkar je pod okriljem
ekstremističnega imama Youssoufa, je
njegov prezir nad zahodnjaškim načinom
življenja viden na vsakem koraku. Med drugim
obožuje svojega bratranca, ki je umrl kot
mučenik, upira pa se mu, da njegova mama in
sestra po svetu hodita brez hidžaba. Film ne
odvrača pogleda od dvoličnosti, ki pripisuje
ogromen pomen izkazovanju spoštovanja do
enakovrednih (moških), ženske pa obravnava »Novi film bratov Dardenne je že zaradi
z globokim prezirom, ki izvira iz predpostavke teme bolj kontroverzen kot njuna druga dela,
njihove manjvrednosti. Nobenega prezira a tudi bolj aktualen in vznemirljiv. Morda
pa ni v portretu Ahmeda: iz vsake njegove se boste vprašali, kaj dva bela moška v
geste, od nervoznega popravljanja očal in šestdesetih letih sploh vesta o islamskem
prvih poskusov britja (neobstoječe brade) fundamentalizmu, a režiserja sta izvrstna
pa do trmastega strmenja v tla, je jasno, da sodelavca in raziskovalca, vešča v opisovanju
je predvsem otrok, pa čeprav otrok na pragu tegob delavskega razreda, znata pa tudi
odločilne prelomnice. /.../ stopiti nazaj in ohraniti skrivnost, kadar
Mladi Ahmed, ki z mojstrskim tempom od prve preproste rešitve niso mogoče. Pri Mladem
do zadnje minute drži gledalčevo pozornost, Ahmedu navdušuje, kako primeren je njun
se na nek način oddaljuje od premise, ki smo pristop za obravnavano tematiko. /…/ Film
jo pričakovali. Na nobeni točki ne skuša zares morda res ne ponuja odgovorov, zastavlja pa
kontekstualizirati radikalizirane ideologije v pomembna vprašanja in prinaša pronicljiva
Evropi; ne zanimata ga ozračje diskriminacije, opažanja. Konec je poln upanja, a odprt. Gre
ki podpihuje ekstremizem, in tudi ne represija, za zrel in tankočuten prispevek k sodobni
ki je pogosto odziv nanj. Ahmedova zgodba je, razpravi.«
tako kot on sam, zaprta v vakuum, kar že samo Dave Calhoun, Time Out London
po sebi priča o nezmožnosti komunikacije
med dvema svetovoma. Sklepni prizor, »Brata Dardenne /…/ se z Mladim Ahmedom
ki na preizkušnjo postavi vsa Ahmedova lotevata najbolj občutljive tematike svoje
ponotranjena prepričanja, se zdi kot zasilen, kariere, radikalizacije muslimanske mladine
po nepotrebnem melodramatičnen odgovor v Belgiji. Marsikateremu drugemu režiserju bi
na vprašanje, ki je preveliko za enoznačna tema utegnila eksplodirati v rokah, no, brata
sklepanja.« sta z enim najbolj konsistentnih opusov in
Ana Jurc, MMC RTV SLO značilnim realističnim pristopom garancija za
trezno obravnavo.«
Simon Popek, Delo
46

