Page 47 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2
P. 47
FILMSKO GLEDALIŠČE
Izjava avtorjev začetku 70-ih let pričneta s snemanjem
»Odločila sva se, da bo Ahmed zelo mlad, celo serije formalno drznih in politično angažiranih
otrok, saj nama je to omogočilo, da prikaževa, dokumentarcev. Takrat zaznata potrebo po
kako lahko voljan in dovzeten um ter mlado lastni produkcijski hiši, ki jo leta 1975 tudi
telo postaneta orodje za na sovraštvu dejansko ustanovita. Iz te se kasneje razvije
osnovan ideal, ki ga s pridiganjem razširja danes ena najbolj prestižnih in uveljavljenih
imam. Otrok verjame v ta ideal čistosti. Vanj evropskih produkcijskih hiš, Les Films du
verjame z vsem svojim bitjem in postane Fleuve. Njun prodor na mednarodno prizorišče
radikalnejši od radikalcev.« se zgodi s tretjim igranim celovečercem,
filmom Obljuba (La promesse, 1996). Sledil je
Jean-Pierre in Luc Dardenne, režiserja in meteorski vzpon: četrti celovečerec Rosetta
scenarista jima v Cannesu prinese prvo zlato palmo,
Sin (Le fils, 2002) nagrado za najboljšega
Režiserja igralca, Otrok (L’enfant, 2005) ponovno zlato
Brata Jean-Pierre in Luc Dardenne, sloviti palmo, Lornina tišina (Le silence de Lorna,
belgijski režiserski dvojec, sta se rodila 2008) nagrado za najboljši scenarij, Fant s
(prvi leta 1951, drugi leta 1954) in nato kolesom (Le gamin au vélo, 2011) pa veliko
tudi odraščala v valonskem industrijskem nagrado žirije. Leta 2014 posnameta film Dva
mestu Seraing, znanem po jeklarnah in dneva, ena noč (Deux jours, une nuit, 2014),
premogovnikih, a tudi kronični brezposelnosti. ki je Marion Cotillard prinesel nominacijo
To mesto je kasneje postalo prizorišče njunih za oskarja za glavno žensko vlogo. Temu
številnih filmov. Na študij sta se odpravila v sledi Neznanka (La Fille inconnue, 2016)
Bruselj: Jean-Pierre je dokončal študij igre, z Adèle Haenel v glavni vlogi. Vsa ta dela
Luc pa filozofije. Med študijem sta se pobliže so svojski portreti belgijskega delavskega
seznanila z delom enega Jean-Pierrovih razreda, okno v njihov vsakdan. Pri tem se
profesorjev, francoskega režiserja Armanda brata dosledno poslužujeta naturalističnega
Gattija, in v njem našle nekatere elemente, ki pristopa ter stavita na družbeno angažiranost
bodo postali stalnica njunega filmskega dela: in humanistično naravnanost, kar jima
raba video kamere za beleženje vsakdanjika je prineslo status najpomembnejših
delavskega razreda, raba kamere “iz roke” predstavnikov novega realizma.
ter naslonitev na improvizirane dialoge. V
47

