Page 55 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2
P. 55

FILMSKO  GLEDALIŠČE


       Izjava avtorice                       Režiserka
       »V  pravljicah  in  zgodbah,  pa  tudi  v  življenju,   Jessica  Hausner  se  je  rodila  leta  1972  na
       doživljamo  mater  kot  nekoga,  ki  je  na   Dunaju.  Živela  je  v  ustvarjalnem  družinskem
       nekakšen  neviden  način  neločljivo  povezan   okolju, saj je oče, slikar Rudolf Hausner, svoje
       s  svojim  otrokom.  V  najboljšem  scenariju   hčere  spodbujal  k  izražanju  preko  podob  in
       je  ta  vez  ljubeča,  v  nobenem  primeru  pa  je   jih  poučeval  o  njihovi  izraznosti.  Jessica  se
       ni  mogoče  pretrgati,  in  predstavlja  temelj   je  sprva  sicer  vpisala  na  študij  psihologije,
       brezpogojne odgovornosti matere do otroka.   a  kmalu  presedlala  na  dunajsko  filmsko
       Vsaka zaposlena mati je že slišala vprašanje (v   akademijo  in  se  že  med  študijem  uveljavila
       katerem se pogosto skriva očitek): “Kdo pa bo   kot  eno  največjih  presenečenj  med  mladimi
       skrbel za otroka, medtem ko boste v službi?”   avstrijskimi  filmskimi  ustvarjalci.  Že  njeni
       Mali Joe je zgodba o materi, ki jo muči slaba   kratkometražni  študijski  filmi  so  namreč
       vest, ko gre v službo in “zanemarja” svojega   pričali  o  svežem,  inovativnem  in  osupljivo
       otroka.  Zgodba  o  materi,  ki  jo  obhajajo   prodornem  pristopu  k  izraznosti  filmskih
       protislovna  čustva,  saj  je  rastlina  njen  drugi   podob. Hkrati pa se je že v teh delih, filmih, kot
       otrok:  njena  stvaritev,  sad  njenega  dela.  In   sta Flora (1995) in Inter-View (1999), pojavila
       tudi tega otroka noče zanemarjati ...«   klica  tistega,  kar  bo  kasneje  postalo  ena
       Jessica Hausner, režiserka in soscenaristka  temeljnih  lastnosti  njenih  del:  nezmožnost
                                             enoznačne  interpretacije  videnega.  Njen
                                             celovečerni igrani prvenec Ljubka Rita (Lovely
                                             Rita,  2001)  je  svetovno  premiero  doživel  na
                                             programu cannske sekcije Poseben pogled. V
                                             tem času se je tesneje povezala z nekaterimi
                                             izmed  študijskih  kolegov  –  z  Barbaro
                                             Albert,  Antoninom  Svobodo  in  Martinom
                                             Gschlachtom  –  ter  z  njimi  ustanovila  lastno
                                             produkcijsko  hišo,  Coop99.  Sledil  je  njen
                                             prvi izlet v malce bolj žanrske vode, čudoviti
                                             Hotel  (2006),  s  katerim  je  bila  prav  tako
                                             povabljena  na  prestižen  cannski  festival,  z
                                             vrnitvijo k avtorski poetiki pa doseže nesporni
                                             vrhunec  svojega  dosedanjega  ustvarjanja
                                             –  z  Lurdom  (2009)  se  uveljavi  kot  eno  brez
                                             dvoma  osrednjih  avtorskih  imen  sodobnega
                                             evropskega filma. Festivalsko čaščena je bila
                                             tudi  Nora  ljubezen  (Amour  fou,  2014),  Mali
                                             Joe  pa  je  njen  zadnji  celovečerni  projekt,  s
                                             katerim se je zmagoslavno vrnila na cannski
                                             oder.















                                                                                55
   50   51   52   53   54   55   56   57   58   59   60