Page 50 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2

FILMSKO GLEDALIŠČE

Komentar »Inovativen in neposreden film,
»In res bi lahko doživeli film samo z njegovega nekonvencionalen pripovedni tok, odlična
problemskega vidika, vendar filmi z kamera in skoraj dokumentarna režija so
umetniškim nabojem nikoli ne ostanejo samo v funkciji zgodbe, ki se ne postavlja na
na tej ravni. Benni kot lik je v resnici povsem nikogaršnjo stran. Pomemben, čustveno
nevsiljivo, nekako spontano, na podlagi izčrpavajoč film izpostavlja problematiko
realne osebe iz mesa in krvi oblikovana starševstva, otrok in sistema, ki zanje nima
metafora človeka kot takega – opozarja, ustrezne rešitve. Prepotreben testament
da so presenetljivi, nerazumni prehodi iz drugačnosti, ki nas opozarja, da življenje ni
življenjskega miru v najrazličnejše skrajnosti, enosmerno, kot niso enosmerni ljudje, ki
v divjanje, norost, uničevalnost v resnici potrebujejo empatijo in objem.«
človeška značilnost, in ne presenetljiva, iz utemeljitve nagrade Art kino mreže
nenaravna deviacija. Nekaj, kar je v nas bolj Slovenije (Festival evropskega in
ali pa malo manj prikrito. Sloviti ruski pisatelj mediteranskega filma, Piran)
in dramatik Anton Pavlovič Čehov je v kritiki
naturalističnih determinant nekoč povedal, »Benni je popolna disrupcija – prekinja šolo,
da človek ni na primer neumen iz kakšnih družino, družbo, planet. Nikoli se ne ustavi.
posebnih razlogov, o katerih so govorili Ne, ni padla iz vesolja, temveč iz družbe, ki
naturalisti, torej zaradi dednosti ali okolja, jo je pustila na cedilu – iz rejniških družin in
ampak zato, ker je človek. Nekaj podobnega socialnih centrov, ki si jo podajajo. Benni je
velja za človekovo neukrotljivost, ki jo Nora Kaspar Hauser 2.0. Vsak njen izbruh je zato
Fingscheidt izvrstno upodobi v osrednjem videti in slišati kot revolucija. Ker pa revolucije
liku. /.../ ne moreš imeti vsake pol ure in ker se stroki,
specializirani za menedžiranje jeze, zdi, da ne
Film je nekaj posebnega tudi v svojem sodi nikamor, ji grozi institucija. Razbijalka
premisleku o družini kot osnovni družbeni sistema, osupljiv režiserski prvenec
celici. Vsekakor opozori na pomen družinskih Nore Fingscheidt, ne ponuja nobenega
vezi (antologijski je prizor, v katerem Benni moraliziranja – na eni strani je sistem, na
na prevzgojnem izletu v naravo prisluškuje drugi strani pa ženska, ki je že pri devetih tako
gorskemu odmevu svojega klicanja mame), kompleksna, da je sistem ne more pojasniti,
hkrati pa družino kot tako postavlja pod kaj šele menedžirati, zajeziti, ukrotiti ali
vprašaj: kaj lahko stori družina ob spopadanju “poboljšati”.«
z neukrotljivostjo? Mama v zgodbi Razbijalke Marcel Štefančič, jr., Mladina
sistema klone, lik Micha, ki skoraj nadomesti
dekličinega očeta, pa je med drugim namig, da
človekova narava v skrajnih oblikah ni nekaj
preprosto rešljivega, nekaj, o čemer bi se
lahko samo pogovorili, in bi bila stvar urejena.
Film se torej ukvarja z robovi človekove
narave in v tem je vedno nekaj mitološkega,
elementarnega, kar ob soočenju rani ali
temeljno pretrese. Film Razbijalka sistema je
natanko to – razbija ustaljene predstave, celo
dogme o tem, kaj človek je oziroma kaj naj bi
bil.«
Matej Juh, Gremo v kino – RA SLO

50