Page 58 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2
P. 58
FILMSKO GLEDALIŠČE
Komentar »László Nemes /…/ prihaja v Benetke z
»Béla Tarr se je resda upokojil, toda madžarski lucidno nočno moro o Budimpešti pred
film je našel enakovrednega zastavonošo prvo svetovno vojno. Zelo skrivnosten in
v Lászlu Nemesu. Zaton potrjuje izjemen v marsičem celo bizaren film je posnet v
talent z oskarjem nagrajenega režiserja njegovem zdaj že prepoznavnem slogu: dolge
Savlovega sina, čigar drugi celovečerec je kader-sekvence, vztrajni bližnji posnetki
hkrati osupljivo lep in globoko otožen. Odvije obraza protagonistke in plitek fokus, ki
se kot mešanica spomina in sanj. Tiste vrste dovoli le občasne vdore okoliške stvarnosti.
sanj, ki so tako žive, da prisegaš na njihovo Dialogi so pogosto zamolklo mrmranje, kot
resničnost, medtem ko ti napol zavestni bi sleherni govorec varoval skrivnost. /…/
detajli že polzijo iz spomina. Nemes izkazuje Nemes snema mesto s spranimi barvami, v
prebliske formalnega mojstrstva svojega nekakšni sepiji, in oživi Budimpešto v videzu
mentorja, a se hkrati uveljavi kot edinstven takratnih razglednic. Priča smo tudi utrinkom
avtorski glas, ki bo v prihodnjih letih zagotovo razkošne scenografije /…/. Toda pod površjem
odjeknil še glasneje in pomembneje. /…/ Ob te bliščave blaginje je nekaj mračnega,
dvojnem udarcu Savlovega sina in Zatona fetišističnega in norega: slutnja tiranije in
bi težko pokazali na boljšega režiserja vojne. Film, ki vas popolnoma posrka vase.«
zgodovinskih dram od Nemesa – in to niso Peter Bradshaw, The Guardian
bleščavi kostumski filmi, temveč tiste vrste
potopitvena izkustva, ob katerih se vam zdi, »Zaton, nemirni spektakel vizualne
da ste resnično uzrli prostor in čas, kot sta odločnosti, fluidne atmosfere in imerzivnega
nekoč obstajala. Dejstvo, da gre za mračna Dantejevega Pekla, ki ga je posnel László
in nasilna zgodovinska obdobja, naredi to Nemes, avtor Savlovega sina, srhljivega
izkušnjo le še bolj omamno: Zaton vas vabi, close-upa holokavsta, ne pušča nobenega
da se povsem predate zadnjim trenutkom dvoma: ko se je kapitalizmu zmešalo, sta
predvojne imenitnosti Budimpešte, medtem iz njega planila vojna in fašizem, uvoda v
ko že objokujete njeno skorajšnjo usodo.« še hujše katastrofe. Vprašanje je le, katere
Michael Nordine, IndieWire pošasti bodo tokrat planile iz njega.«
Marcel Štefančič, jr., Mladina
58

