Page 90 - KD_filmski_izbornik_2020_WEB2

25. september 2020 Pretresljiva drama Kena
Loacha se z lucidnostjo
in človečnostjo loti
še enega perečega
problema sodobne
družbe: prekarnega dela
in njegovega pogubnega
vpliva na družinsko
življenje.

MEDTEM KO VAS NI BILO

Sorry We Missed You, Velika Britanija, Francija, Belgija, 2019, 145 min.
Režija: Ken Loach
Scenarij: Paul Laverty
Fotografija: Robbie Ryan
Glasba: George Fenton
Igrajo: Kris Hitchen, Debbie Honeywood, Rhys Stone, Katie Proctor, Ross Brewster
Festivali, nagrade: Cannes; San Sebastián (nagrada občinstva); Sydney; Šanghaj; Toronto; Busan; Mumbai;
Chicago; Liffe (nagrada mladinske žirije Kinotrip)
Distribucija: FIVIA – Vojnik
Zgodba
Ricky, Abby in njuna otroka živijo v Newcastlu. So ljubeča in povezana družina, a finančno jim ne gre najbolje.
Ricky je zamenjal že vrsto slabo plačanih služb, Abby pa predano opravlja delo patronažne sestre. Zavedata
se, da kljub trdemu delu nikoli ne bosta imela lastnega doma. Potem pa se Rickyju ponudi izjemna priložnost.
Če bi prodal ženin avto in kupil kombi, bi se lahko samozaposlil kot pogodbeni kurir. Nova zaposlitev obeta
svobodnejši delovnik in boljši zaslužek, toda …

Komentar
»Novi film Kena Loacha Medtem ko vas ni bilo brexita ne omeni niti z besedo, čeprav je evidentno, da kaos
angleškega socialnega sistema izhaja tudi iz političnih manipulacij zadnjih treh let. V tem smislu Loachev film
prikliče Coppolovega Botra, kjer mafije prav tako nihče ni omenjal z besedo, vedno je bil govor le o ‘družini’.
In družina je sidrišče prepričljivega filma starega britanskega socialista /…/.«
Simon Popek, Dnevnik

Izjava avtorja
»Lahko ta sistem vzdrži? Je sprejemljivo, da nakupe opravljamo preko človeka, ki se v kombiju udinja štirinajst
ur na dan? Je to bolje kot iti v trgovino in izmenjati nekaj besed s prodajalcem? Si res želimo svet, kjer ljudje
živijo pod takšnim pritiskom; z delom, ki negativno vpliva na njihove prijateljske in družinske vezi ter krči
njihova življenja? Ne gre za to, da bi nas tržno gospodarstvo pustilo na cedilu – nasprotno, to je logičen
razvoj gospodarstva, posledica ostre tekme za zmanjševanje stroškov in povečevanje dobička. Trgu ni mar
za kakovost naših življenj. Trg zanima zaslužek, to dvoje pa ni združljivo. Revni zaposleni in njihove družine –
ljudje, kot sta Ricky in Abby – plačujejo ceno. Vse to pa ne pomeni nič, če gledalci ljudem na platnu ne bodo
verjeli, če jim zanje ne bo mar, če se z njimi ne bodo smejali in delili njihovih težav. Njihova življenjska izkušnja,
če jo prepoznamo kot pristno, je tisto, kar bi se nas moralo dotakniti.«
Ken Loach, režiser

90