Page 18 - MGNG_katalog_Enej_Gala_2020_PREVIEW4

kot krhki krti krti? Kot tisočere
smrti? Ki preplavljajo oazo, ploskovito, z razo
v dno kot roza jagoda v vazo, s tiho pozo? Kaj pomaga pticam, da
letijo? In kaj žirafam, da lebdijo
v nebu in na krošnjah? Si res želijo plavati v zračni
prag, brez dihanja, v žlebu, proti klicam, ki v bazenih na vrtovih Edna

silijo v podrto hišo in hodnike, ki
ne vodijo nikamor? V roži mandeljevih pikov zajcev
in pikapolonic v gladki prst in gluho uho? V nič kot ptič v mrtvo

muho? A vse zaman kot v trhel
tram za srečno Vlasto v vrelo pasto? Še sam ne vem,
če mravlja spravlja med v podoi z maslom? Da s tastom in s taščico

vodi, s Kasslom v podobe v modi
za vsakogar? Da kot podlogar spravi trhla, topla
drva v gozdu. V Postdamu, Leipzigu in Rimu? In v vrtovih, kjer
piha blag ponente v novecento trente? So res kot prva zvesta igra v Niemanu?
Ki zlušči stolp in zrase plima v
visokogorju? Kot race v štorju na obronkih mesta?
In kaj ponuja čriček s petjem? Kot kraljiček ptiček z vretjem zraka iz glasilk

in s prhutanjem krilc? In mrgolenjem
iz svetilk? S cvetenjem maske kaj sporoča nem, omamljen
drozg? Iz živopisane savane? Si mane kljun z narisane postave? Brez pravega

glasu iz grla? In iz rdečega pasu
in iz medu zasačenega čmrlja? Kaj nam sporoča? Naroča
hladno prho v vrtu? Da z njo pokrije luknjo v prtu s srebrno tuhno?

In dva otroka? Kot dva stroka arašidov?
Dve štručki v peči, kot dve bučki na verandi? Kot dve pandi
v živalskem vrtu? Kot potici na stekleni žici? Skozi kremplje v hitrem krtu? Ki

požira prst in vodo brizga v nizke templje?
V medene, temne kremplje, ki popokajo po sredi? Da se v vroči peči dvignejo v medij

čiste volne in zlata? In da popokajo
v popolnem oblačilu? Iz čiste svile in blaga? Kot plezanje čez
steno v nagnjeni previs? In v klif? Kot lokostrel z zlato puščico za divje konje? In
sončev disk v viharju? V živem ognju,
kot rahel pisk v živi vodi? Ki ne mine? Ognjen vihar, ki dolbe
v led, v preplet besed? Svetloba v blisk, v bliskanje, v nered? Kot živa žica in

obeljen med? Kot Nica na obali? In kot Noe v poplavi?
In Mateja? Kot ovčja preja, kam leti?
Beži pod sončni strop? In trhel prag? Kot nek oblak v živo
mejo? Kot tak in kak nebesni trak? Kot votli mrak, kot mak v cvetju in kot prag

pred strašno žejo? Ne vedel bi, a vendar
vem, da smem skočiti v vesoljno zrklo? V mrko jedro iz
krvi, sokrvice, steklenih krogljic? In počene kosti? V vrelo vodo in v vedro,

18 19